Ne družimo se več, ne komuniciramo in ne opazujemo sveta okoli sebe, samo zato, ker ne odvrnemo pogleda od pametnih naprav – Takšne so pogoste pritožbe. Če pogledamo v preteklost ima vsako obdobje svoje tehnološke prednosti, ki so pripeljali do razvoja novega komunikacijskega sistema – interneta, ki pa je prinesel številne povezane inovacije, ki so se prikradle v naša življenja in ustvarila številne spremembe. Milijarde sporočil dnevno potujejo prek telefonov – od voščilnic, parkirnine do klepeta. Ko je tovrstna komunikacija pridobila na veljavi, smo začeli krajšati besede in uporabljati okrajšave, kar je pripeljalo do nove pismenosti. Zdaj imamo že priročnike za starše, ki želijo razumeti svoje najstnike. Spletno druženje in spoznavanje je aktualno zadnjih 15 let. Čeprav ima tudi danes veliko ljudi skeptičen pogled na spletne zmenke, jih vse več tovrsten način spoznavanja dojema kot povsem normalen in sprejemljiv. Vse več je srečnih parov, ki se ne bi spoznali, če ne bi bilo interneta in različnih platform ali aplikacij za spoznavanje. Čas pisem in mednarodnih telefonskih klicev, v katerih smo izmenjevali zgolj osnovne informacije, saj si jih marsikdo ni mogel privoščiti, je za nami. Zdaj lahko z enim klikom vzpostavimo videoklic.

VIRTUALNOST

Virtualnost se v vsakdanjem življenju nanaša na nekaj, kar naj bi ostajalo, vendar ni realno. Izraz izhaja iz angleškega jezika za pridevnik virtual iz leta 1994, in je pojem za »biti ali vesti se kot nekaj, kar je opisano, ampak ni sprejeto kot tako.«
Bolj filozofsko je pojem opisal Pierre Levy, ki definira virtualno kot tisto, ki obstaja potencialno in ne dejansko.

Pa se vrnimo na naslov teme, virtualni svet je računalniško podprto simulacijsko okolje, namenjeno uporabnikom, ki v njem ustvarjajo interakcijo preko avatarjev. Avatarji so navadno upodobljeni kot tekstovni, dvo ali tridimenzionalni grafični prikazi, čeprav so možne tudi druge oblike prikaza avatarja (na primer zvočni ali na dotik miške občutljivi prikazi).
V takšnem, simuliranem svetu, se lahko pojavijo podobnosti z resničnim svetom ali pa prikazuje popolnoma fantazijski svet. Ustvarjeni svet lahko temelji na pravilih resničnega sveta ali pa na svojih lastnih pravilih.

UPORABA VIRTUALNIH SVETOV

Najpogostejši razlogi, zakaj se uporabljajo virtualne svetove, so naslednji:

  • Interakcija z prijatelji v novem okolju, realnem času in izmenjava interesov.
  • Ustvarjanje in povezovanje v skupnosti ali interesne skupine (na primer: glasba, nogomet…) – blogi
  • Spoznavanje novih ljudi in navezovanje novih prijateljstev.
  • Ustvarjenje in deljenje osebnih vsebin, – slike, video posnetki in s tem povečanje možnosti za izražanje samega sebe.
  • Ustvarjanje, objavljanje in izmenjava glasbe.
  • Igranje iger.
  • Razpolaganje z nekim lastnim prostorom,
  • Eksperimentiranje z identiteto, novimi družbenimi prostori in mejami.

TVEGANJA UPORABE

  • Izpostavljenost nezakoniti in škodljivi vsebini, ki so neprimerne za otroke,  kot so npr. pornografija, nasilje, igre na srečo.
  • Oblikovanje, sprejemanje in širjenje nezakonite in škodljive vsebine.
  • Nezaželeni stiki, še posebej ko odrasli nastopajo kot otroci.
  • Razkritje osebnih podatkov.
  • Kraja identitete.
  • Fizično nasilje kot posledica stikov s spletnimi (ne)znanci v resničnem življenju.
  • Ciljanje otrok z nezaželeno pošto in reklamami podjetij, ki uporabljajo virtualni svet za promocijo svojih proizvodov.
  • Pretirana uporaba, ki vodi v zanemarjanje družabnih stikov ali dejavnosti na prostem, ki so pomembni za zdravje, družbeni razvoj
  • Ustrahovanje in nadlegovanje.
  • Samopoškodbe, destruktivno in nasilno vedenje, snemanje nasilnih video z mobilnimi telefoni,
  • Izpostavljenost rasizmu in drugim diskriminatornim oblikam govora in vsebin.
  • Obrekovanje in škodovanje ugledu.
  • Kršitev lastnih ali pravic drugih s plagiatorstvom in nalaganjem vsebin (posebno fotografij) brez dovoljenja avtorja.
  • Nepooblaščena uporaba kreditnih kartic: otroci uporabljajo kreditne kartice staršev ali drugih, za plačevanje članarin ali plačevanje storitev in blaga.
  • Neustrezni sistemi za preverjanje starosti uporabnikov in neustrezni sistemi vsebine za odrasle, ki omogočajo dostop mladostnikom.
  • Uporaba elektronskih naslovov staršev brez njihovega dovoljenja

ZASVOJENOST Z VIRTUALNIM SVETOM

To je popolnoma nov svet. Z novo tehnologijo smo dobili nove vrste skrajnosti. Opozoril bi na temeljno, ki se mi zdi izrednega pomena: treba je ločevati med virtualnim in realnim svetom. Ko virtualno dejanje podpira realno dejanje, s tem ni nič narobe. Virtualno nam pomaga, da se nam na banko ni treba odpeljati plačat položnic.
Delo na računalniku ne zasvoji in nima psihičnih posledic. Drugače pa je z novo tehnologijo, ko je ta vir zabave. V možganih se sproži proces, ki telesu ni prijazen. Ko igramo igrico ali smo na družbenih omrežjih, se v nas ne razvije občutek utrujenosti, ampak ravno nasprotno, razvije se potreba, da igramo vedno več in vedno bolj intenzivno. Zato se moramo odrasli, starši naučiti ločiti, kdaj nam tehnologija služi kot pripomoček, ki je v korist posamezniku in družbi, kdaj pa je vir zabave. Nekatere ljudi socialna omrežja ter razne igre, ki omogočajo vstop v virtualni svet, popolnoma zasvojijo, zaradi česar mislijo, da je neka igra pravzaprav resnična.

VIRTUALNI SVET IN REALNI SVET

Kot smo že na začetku omenili, bistvena razlika med virtualnim in resničnim svetom je ta, da je virtualnost nekaj, kar naj bi obstajalo, vendar ni realno.
Resnični svet pa je nekaj, kar se v resnici dogaja, kar lahko doživimo in občutimo v vsakdanjem življenju.

Veliko znanstvenikov je že opravljalo raziskave na to temo, ugotovitve pa niso bile zelo presenetljive ampak za nekatere celo šokantne. Ugotovili so namreč, da se vedno več ljudi odloča za virtualne svetove. To pa se ne pojavlja samo med otroci in najstniki, ampak med vedno starejšimi ljudmi. Še bolj pa je presenetljiva informacija, da nekateri izmed anketiranih sploh niso vedeli kakšna je razlika med virtualnostjo in resničnostjo.