Ko slišimo besedo kripto valute, najprej pomislimo na Bitcoin in imamo prav, saj je to najbolj znana kripto valuta na svetu, ampak obstaja jih še veliko več. Najprej se osredotočimo na splošno razlago, kaj so kripto valute, kako jih dobimo, kupimo ali zaslužimo, na kaj moramo biti pozorni in kako ravnati z njimi, ko jih imamo v svoji lasti.

Kaj so kripto valute?

Kripto valute so digitalne valute. Obstajajo samo v računalnikih, saj v sistemu ni nobenih oprijemljivih bankovcev ali kovancev. Temeljijo na kriptografiji, torej tehniki za varno, šifrirano komunikacijo in preverjanje pristnosti. Zaradi te varnostne funkcije je kripto valute praktično nemogoče ponarediti, uporaba pa je dokaj anonimna.

Večina kripto valut deluje na principu decentraliziranega sistema vodenja evidenc o transakcijah, kar pomeni, da nadzor nad denarjem prihaja iz različnih virov. V osnovi gre za javno tabelo vseh zaporednih transakcij, iz katere ugotovimo tudi trenuten znesek v določeni digitalni denarnici (“bančnemu” računu se v kripto svetu reče denarnica). Zaradi varnosti ta sistem temelji na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov (blockchain).

Kripto valute trenutno niso izdane s strani centralne banke ali drugih državnih institucij, zakonsko se obravnavajo kot menjalno sredstvo in zakonito niso sprejete kot plačilno sredstvo, čeprav se to zna kmalu spremeniti. Prenašajo, shranjujejo in izmenjujejo se lahko samo elektronsko. Vrednost in zalogo teh valut urejajo uporabniki sami in ne noben državni organ, zato so imuni na vmešavanje ali manipuliranje s strani vlad.

Blockchain (tehnologija veriženja blokov)

Če smo prej uporabili pri razlagi besedo blockchain, pa še na kratko razložimo njen pomen. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov pomeni, da so datoteke oziroma transakcije shranjene v zaporednih “blokih” (lahko bi rekli tudi paketkih), katerih zaporedje je zaklenjeno s pomočjo kriptografije. To pomeni, da preteklih zapisov v javni tabeli ni mogoče zamenjati brez tega, da bi s tem pokvarili tabelo. Zato neke digitalne datoteke oziroma transakcije, ki je zapisana v verigi, ne moremo kopirati/spremeniti in s tem ustvariti novega denarja iz nič. Transakcije so zapisane in večno ostanejo v blockchainu, brez praktično izvedljive možnosti podvojitve/ponareditve.

Pomembno je vedeti, da tehnologije veriženja blokov (blockchain) ni dobra le za sledenje denarne vrednosti. S to isto tehnologijo je mogoče na javnem omrežju zavarovati pristvost poljubne informacije npr.: Sledenje mesa, ki je uvoženo iz drugega konca sveta.

Rudarjenje

Rudarjenje je ključno za razpršen sistem doseganja soglasja, kjer je za dokaz potrebno opraviti delo (Proof Of Work) z izvajanjem zelo zahtevnih računskih operacij, ki zahtevajo veliko procesorske moči in električne energije. To pomeni, da ogromno število računalnikov po vsem svetu sodeluje pri vzdrževanju omrežja. Rudarjenje je izraz, ki opisuje proces za potrjevanje transakcij, ki čakajo na vključitev v verigo blokov oziroma blockchain. Sistem “rudarjenja” prinese varnost, ampak hkrati omeji količino možnih transakcij na omrežju.

Pa se osredotočimo bolj na lažji način razlage, s primerov iz resničnega življenja. Rudarjenje surovin, če želimo določeno surovino pridobiti, moramo v to vložiti neko fizično delo in ko je to delo uspešno, imamo v lasti surovino, ki ima določeno vrednost. Pri kripto valutah je način podoben, le da brez fizičnega dela, izkopavanje digitalne surovine se izvaja v virtualnem svetu, ki pa je dobičkonosna le, če za to ne porabimo preveč stroškov, v tem primeru elektrike in nakupa računalnika in stvari, ki sodijo zraven.

Rudarje ne poteka le samostojno, ampak se nekateri rudarji združujejo v skupine t.i. bazene rudarjev. Rudarji so nagrajeni z novimi kripto valutami in provizijami transakcij, če na verigo podatkovnih blokov dodajo nov blok. V bazenih se nagrada nato razporedi glede na vloženo delo. Tisti z večjim vložkom računske moči prejmejo višjo nagrado.

Bitcoin rudarjenje v praksi


Alternativa rudarjenju (Proof Of Stake)

Rudarjenje v tehnologiji veriženja blokov predstavlja varovalko, ki od računalnikov, ki vzdržujejo omrežje, zahteva, da vložijo določeno delo za katero so potrebna fizična sredstva. Ta način varovanja pristnosti blokov v omrežju je zelo varen, ampak zahteva ogromno strojne opreme in energije. Sam Bitcoin letno porabi 61.76TWh energije, kar je 0.3% globalne porabe elektrike.

Zaradi tega problema nastajajo nekatera blockchain omrežja, ki za varovanje uporabljajo sistem denarnega vložka (Proof Of Stake). V praksi to pomeni, da morajo tisti, ki želijo vzdrževati omrežje, imeti v svoji digitalni denarnici določeno vsoto “zaklenjenega” vložka. Ker bi dejstvo, da ponaredijo transakcije, pomenilo, da vrednost kripto valute in njihovega vložka močno pade, je z vložkom zagotovljena pristnost podatkov v omrežju. Seveda ni dovolj, da vrednost ponaredi eden, ampak je za to potrebnih 51% vseh, ki imajo vložek hkrati.

Vzpodbuda vlagateljem za takšen vložek, je pridobivanje obresti, saj je znesek provizij za transakcije razdeljen med vlagatelje. Te obresti nanesejo na okoli 5%.

Nakup in uporaba

Najbolj enostaven način za nakup kripto valut je z uporabo spletne menjalnice, ki podpira nakup s kreditno kartico in nakup z bančnim nakazilom. Nekatere je možno kupiti v avtomatih (Bitcoin), kar je najbolj anonimen način, saj ni treba potrditi identitete.

Kripto valute obstajajo samo v digitalni obliki, ampak plačevanje z njimi ni podobno kot plačevanje s kreditnimi ali debetnimi karticami. Če mogoče izgleda, da je sistem podoben, pa v tem primeru deluje na drugačen način.

Kripto valute namreč obstajajo samo na verigi podatkovnih blokov, uporabniki pa do svojih kovancev dostopajo s tako imenovanimi javnimi in zasebnimi ključi. Za hranjenje kripto valut potrebujete posebno vrsto digitalne denarnice, ki deluje kot dokazilo, da imate pravico do opravljanja z določenimi zneski. Kripto denarnice so vedno sestavljene iz dveh ključev oziroma iz dveh delov. Prvi del je javni naslov denarnice, ki ga lahko brez skrbi delite z drugimi. Drugi del je zasebni ključ, ki ga nikoli ne smete razkriti.

Zasebni ključ se uporablja za šifriranje transakcij, medtem ko se javni ključ uporablja za dešifriranje. Zato mora biti zasebni ključ vedno varen. Kdor ima dostop do zasebnega ključa, je tudi lastnik denarnice. Javni ključ je namenjen izmenjavi s tretjimi osebami in sporoča, da ste lastnik naslova, ki lahko prejema sredstva.

Tveganja (nakup in uporaba)

Vedno obstajajo tveganja in na kaj moramo biti pozorni, ko se govori o nakupu ali menjavanju digitalnih valut. Da naštejemo le nekaj teh, na katere moramo biti posebej pozorni:

  • svoj denar lahko izgubite na menjalni platformi
  • če uporabljate virtualne valute kot plačilno sredstvo, niste zaščiteni kot v primeru prenosa s plačilnega (transakcijskega) računa
  • vrednost virtualne valute se lahko hitro spremeni
  • varen nakup je lahko dodaj zapleten, ampak to se hitro spreminja
  • lahko se zgubi, da izgubite digitalno denarnico ali geslo

Na kratko smo spoznali, kaj so kripto valute, kako jih pridobiti in z njimi delovati. Vedno več stvari na svetu postaja digitalnih in pri tem bodo kripto valute predstavljale vedno večjo vlogo. Napovedujejo, da bodo spremenile svetovni finančni sistem, saj že zdaj predstavljajo prihodnost denarja. S hitrim napredovanjem in večjo priljubljenostjo imajo velik potencial, da nam v prihodnosti pomagajo pri tem, da sami prevzamemo nadzor nad svojimi sredstvi. Z obstojem več vrst kripto valut le-te ponujajo novo ureditev finančnega sistema in rešitve na več področjih.